Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Novi čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil deležen kritik zaradi neuravnoteženosti in nerealističnih ciljev, zlasti glede napovedanega nakupa ameriškega plina in nafte v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar so analitiki in uradniki označili za praktično nedosegljivo. Kritiki so poudarili, da sporazum omogoča Washingtonu zvišanje carin na evropsko blago, medtem ko se je EU zavezala k nakupu več ameriških izdelkov. Nekateri komentatorji so opisali dejanja Evropske unije kot kapitulacijo in podrejenost ameriškim interesom, kar je EU pripeljalo do katastrofe, potem ko jo je že predhodno povozil Trumpov carinski valjar.

Članek na italiaveranews.it poroča o kontroverznem sporazumu med Evropsko unijo in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga mnogi ocenjujejo kot spornega. Natemat.pl izpostavlja, da si Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz prizadevata za okrepljeno sodelovanje s Poljsko, ki naj bi zavzela pomembnejše mesto v Evropi. Dorzeczy.pl pa opisuje, kako so moldavske oblasti kljub deklarativni zavezanosti evropskim vrednotam deportirale evropske politike, ki so pripotovali na mednarodno konferenco v Kišinjev.

Predlagani trgovinski sporazum med EU in ZDA je naletel na močno kritiko v Evropi, saj ga francoski premier François Bayrou opisuje kot "črn dan" za Evropo, nemški kancler pa meni, da bo "znatno škodoval" gospodarstvu njegove države. Slovaška gospodarska zbornica (SOPK) kritizira šibkost EU v pogajanjih, medtem ko je skupna evropska valuta padla na najnižjo raven v več kot mesecu dni zaradi prepričanja vlagateljev, da sporazum daje prednost ZDA.

Nemški kancler Friedrich Merz je pojasnil, zakaj so Rusiji uvedene sankcije, Izraelu pa ne, poudarjajoč razlike v situaciji. Merz je med tiskovno konferenco v Berlinu potrdil, da Nemčija stoji na strani Izraela, vendar ne za vsako ceno. S tem se je posredno odzval tudi na deset let staro izjavo Angele Merkel, ki je nakazala, da Nemčiji ni uspelo doseči določenih ciljev.

Nemški kancler Friedrich Merz se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Fort de Brégançon pred nemško-francoskim ministrskim svetom v Toulonu. Namen srečanja je priprava na prihajajoči ministrski svet, kjer naj bi razpravljali o gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Macron naj bi iskal podporo Nemčije v luči političnih izzivov v Franciji.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

Mirsad Duratović (SDP BiH) je bil na posebni seji Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) razrešen s položaja podpredsednika iz vrst bošnjaškega naroda na predlog kluba poslancev SNSD. Za njegovo smenitev je glasovalo 45 poslancev. Na njegovo mesto je bila imenovana Nina Bukejlović, za katero je glasovalo 44 poslancev.

Med obiskom na Škotskem je ameriški predsednik Donald Trump ponovno ostro kritiziral migracijsko politiko Evrope, ki jo je označil za "invazijo". Poudaril je, da ta politika uničuje Evropo. Trump se je med obiskom pogovarjal tudi o trgovini in carinah s predsednikom Evropske unije.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki poziva države članice Evropske unije, da po potrebi in sorazmerno sestreljujejo zračne grožnje, kot so droni. Ta odločitev je odziv na 'brezobzirna in stopnjevana dejanja' Rusije v zračnem prostoru Poljske, Estonije in Latvije. V več evropskih državah droni povzročajo težave na letališčih in vojaških območjih.

Evropski parlament je zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. Slovenski evroposlanci so glede predlogov glasovali različno.

Francija se je zavezala, da si bo "neizčrpno" prizadevala za prepričevanje drugih držav k priznanju Palestine. Minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je napovedal, da naj bi se 28. in 29. julija k temu zavezali novi evropski partnerji Francije. Po njegovih besedah naj bi ta poteza spodbudila arabske države, da bodo prvič obsodile Hamas in pozvale k njegovemu razorožitvi, kar naj bi utrdilo njegov dokončni "izolacijo". Medtem pa Jean-Luc Mélenchon meni, da je potreben "veliko močnejši signal" glede priznanja Palestine, kar nakazuje na določene razlike v pristopu ali odločnosti znotraj francoske politike.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen premagal Donald Trump. Orbán je prav tako ocenil, da je nedavno dosežen trgovinski dogovor s strani EU slabši od dvostranskega sporazuma, ki ga je maja sklenila Velika Britanija.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.

V Münchnu je umrl Reinhold Bocklet, nekdanji podpredsednik bavarskega deželnega parlamenta in pomemben evropski politik. Bocklet je dolga leta sooblikoval bavarsko politiko in bil cenjen kot strokovnjak za evropska vprašanja.

V okviru novic iz Grčije je bila objavljena informacija, da je Luka Katseli prevzela vlogo Izvršne predsednice Sveta direktorjev pri SWISS APPROVAL Ελλάδος, začenši z 21. julijem 2025. Katseli, upokojena profesorica mednarodnih ekonomskih odnosov in razvoja na Ekonomski fakulteti Univerze v Atenah, je zasedala akademske položaje med letoma 1987 in 2019. Medtem pa je v sporočilu iz Cipra evropski poslanec DISY Michalis Hatzipantelas izrazil oceno, da Ciper ni ustrezno izkoristil razpoložljivih evropskih pobud za boj proti požarom v provinci Limassol. Poudaril je, da bi morala imeti Ciper po njegovih informacijah na voljo dve letalski sredstvi EU za pomoč pri gašenju.

Kremelj želi pospešiti tempo osvajanj v Ukrajini, medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin evropske voditelje žali. Moskva ne odstopa od svojih maksimalnih zahtev in za vojno krivi Zahod. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo naslednje leto leto vojne, kar kaže na nadaljevanje spopadov.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.